Trump zavrnil odgovor Irana na predlog ZDA o koncu vojne: "Popolnoma nesprejemljivo"

Islamska republika Iran je v nedeljo prek pakistanskih posrednikov poslala svoj odgovor na najnovejši predlog ZDA za konec vojne, je zapisala iranska tiskovna agencija Irna. Več podrobnosti ni podala.

Kmalu zatem je iranska tiskovna agencija Isna poročala, da se odgovor Irana na zadnji predlog ZDA osredotoča predvsem na končanje vojne in pomorsko varnost v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini. Tudi Isna več podrobnosti ni navedla.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranski odgovor v prvem odzivu označil za "popolnoma nesprejemljivega". "Pravkar sem prebral odgovor tako imenovanih predstavnikov Irana. Ni mi všeč – POPOLNOMA NESPREJEMLJIVO," je Trump objavil na omrežju Truth Social, ne da bi navedel podrobnosti.

Teheran: Trumpove zahteve so pretirane

"Nikoli se ne bomo uklonili sovražniku, in če se govori o dialogu ali pogajanjih, to ne pomeni predaje ali umika," pa je na omrežju X objavil predsednik Irana Masud Pezeškian.

Iranski državni mediji so ameriški predlog za končanje vojne predstavili kot poziv k predaji Teherana, saj naj bi šlo za pretirane zahteve Trumpa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Iran naj bi s svoje strani med drugim zahteval popolno suverenost nad Hormuško ožino in odpravo sankcij.

Iran grozi s povračilnimi ukrepi v primeru novih ameriških napadov in trdi, da ne bo dovolil plovbe tujih vojaških ladij skozi Hormuško ožino, pa iranske državne medije navaja tiskovna agencija AFP.

Za zdaj uradno niso znane podrobnosti nobenega načrta, znano pa je, da ima Trump doma politične težave zaradi visokih cen bencina.

Iranska televizija je poročala, da želijo konec vojne na vseh frontah, vključno z izraelskimi napadi na Hezbolah v Libanonu.

Med ZDA in Iranom sicer od 8. aprila velja prekinitev ognja, medtem ko so pogajanja o končanju vojne bolj ko ne zastala. Delegaciji obeh držav sta se 11. aprila v Islamabadu sestali na prvem krogu pogovorov, a ti niso prinesli preboja, do novega kroga nato še ni prišlo.

Hamenej naj bi izdal nova navodila za nadaljevanje operacij

V Iranu se je medtem vodja centralnega vojaškega poveljstva Ali Abdolahi srečal z vrhovnim voditeljem Modžtabo Hamenejem, ki se vse od imenovanja marca še ni pojavil v javnosti. Hamenej naj bi izdal nove smernice in navodila za nadaljevanje operacij proti nasprotniku, so poročali iranski mediji, ki niso navedli, kdaj je potekalo srečanje.

Hamenej naj bi bil ranjen prvi dan napadov ZDA in Izraela na Iran ob koncu februarja, v katerih je umrl njegov predhodnik in oče Ali Hamenej. Modžtaba od imenovanja objavlja le pisne izjave.

Iran ZDA zagrozil z napadi na ameriške cilje v regiji

Katarski premier šejk Mohamed bin Abdulrahman al Tani in iranski zunanji minister Abas Aragči pa sta v nedeljo opravila telefonski pogovor. Katarski premier je po navedbah zunanjega ministrstva Aragčiju dejal, da bo uporaba Hormuške ožine za pritisk le še poglobila krizo na Bližnjem vzhodu.

"Al Tani je poudaril, da je svoboda plovbe trdno uveljavljeno načelo, pri katerem ni prostora za kompromise, ter da zaprtje Hormuške ožine ali njena uporaba kot sredstva za izvajanje pritiska le še poglablja krizo", je ministrstvo navedlo v izjavi.

Iranska vojska je namreč opozorila, da bodo države, ki bodo upoštevale sankcije ZDA proti Iranu, imele težave pri prečkanju Hormuške ožine.

"V Hormuški ožini smo vzpostavili nov pravni in varnostni sistem. Od zdaj naprej se mora vsako plovilo, ki želi prečkati ožino, uskladiti z nami," je še dejal tiskovni predstavnik vojske in dodal, da bo nov sistem prinesel "gospodarske, varnostne in politične koristi".

Britanska agencija za pomorsko trgovino (UKMTO) je medtem sporočila, da je neznani izstrelek v jutranjih urah zadel ladjo pred obalo Katarja. V incidentu ni bilo žrtev, požar na ladji pa so že pogasili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iranska tiskovna agencija Fars je ob sklicevanju na vir poročala, da je ladja plula pod ameriško zastavo in je pripadala ZDA.

Po lastnih navedbah so bili v nedeljo tarča napadov z droni tudi Kuvajt in Združeni arabski emirati. "Danes ob zori so oborožene sile v kuvajtskem zračnem prostoru zaznale več sovražnih dronov, s katerimi so se spopadle v skladu z veljavnimi postopki," je na omrežju X zapisal generalštab vojske te zalivske države. Izvora dronov Kuvajt ni navedel, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obrambno ministrstvo Združenih arabskih emiratov pa je sporočilo, da so prestregli dva drona.

Teheran je v nedeljo zagrozil tudi Franciji in Veliki Britaniji, da bodo iranske sile sprožile "odločen in takojšen odziv" na kakršno koli pošiljanje vojnih ladij v Hormuško ožino.

"Opominjamo ju, da lahko tako v času vojne kot v času miru varnost v tej ožini zagotavlja le Islamska republika Iran in da ne bo dopustila, da bi katera koli država posegala v te zadeve," je na omrežju X zapisal namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer v nedeljo dejal, da Pariz ne razmišlja o pošiljanju vojaških ladij v ožino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Že v soboto pa je iranska revolucionarna garda zagrozila tudi, da bo napadla ameriške cilje v regiji, če bodo ZDA napadle iranske tankerje.

"Vsak napad na iranske tankerje in trgovske ladje bo vodil v močan napad na eno od ameriških središč v regiji in sovražne ladje," je sporočila iranska revolucionarna garda, potem ko so ameriške sile v petek onesposobile dva iranska tankerja, ki sta skušala vpluti v eno od iranskih pristanišč.

Trump: Ameriška vojska bi za napad na vse cilje v Iranu potrebovala dva tedna

Z napadi na Iran pa je v nedeljo objavljenem intervjuju z novinarko Sharyl Attkisson, ki je bil posnet prejšnji teden, zagrozil tudi ameriški predsednik Donald Trump in ponovil, da je Iran vojaško poražen.

"Vojaško so poraženi. Morda tega v svojih glavah ne vedo. A mislim, da vedo. To pa ne pomeni, da so končali," je dejal Trump.

Opozoril je, da bi ameriška vojska lahko v dveh tednih uničila "vsak cilj" v Iranu. "Imamo določene cilje, ki smo jih želeli doseči, in verjetno smo jih dosegli v 70 odstotkih, toda imamo še druge cilje, ki bi jih lahko napadli," je dodal.

Trump je bil znova kritičen do zveze Nato, ki jo je označil za papirnega tigra, zaveznike Washingtona pa je obtožil, da niso pomagali v kampanji proti Teheranu.

Netanjahu: Še vedno obstajajo obrati za obogatitev urana, ki jih je treba uničiti

Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je medtem v intervjuju, ki ga je v nedeljo predvajala televizija CBS, sporočil, da vojne z Iranom še ni konec, saj da je še vedno treba odstraniti tamkajšnje zaloge obogatenega urana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na vprašanje, kako bi lahko odstranili obogaten uran iz Irana, je Netanjahu odgovoril, da preprosto "vstopiš in ga odstraniš". Dodal je, da ima tudi predsednik ZDA Donald Trump podobno stališče.

Časopis Wall Street Journal je v nedeljo poročal, da je Iran Washingtonu predlagal, da se del njegovega visoko obogatenega urana razredči, preostanek pa prenese v tretjo državo.

Ob tem zahteva, da se ta uran potem vrne nazaj, če pogajanja propadejo ali če Washington kasneje odstopi od sporazuma, kot je to Trump storil v prvem mandatu, ko je ZDA enostransko umaknil iz jedrskega sporazuma iz časov predsednika Baracka Obame.

Poleg nerešenega vprašanja zalog urana je Netanjahu dejal, da je še nekaj drugih ciljev, ki jih je treba doseči.

"Še vedno obstajajo proksiji, ki jih podpira Iran, njihove balistične rakete, ki jih še vedno želijo proizvajati. Zdaj smo veliko tega uničili, a vse to je še vedno tam in delo je treba opraviti," je dodal.